V svoji karieri ste igrali tako doma kot na tujem. Gotovo ima vsaka odločitev svoje prednosti in slabosti, jih lahko navedete?

Jani: »V tujini igramo zato, ker je tam več denarja in športniki želimo več zaslužiti, tudi lige so boljše. Sam igram v Italiji in tu se igra najboljša liga na svetu. Tako lahko lažje napreduješ in postaneš boljši igralec. Tujina ima več prednosti. Če pa igraš doma, je prednost predvsem ta, da si bližje domačih.«

Če bi se vrnili domov, katere stvari, povezane z igranjem v tujini, bi pogrešali? Mogoče hrano ali drugačen način življenja?

Jani: »Težko rečem. Na primer, igral sem v Franciji in Avstriji in mislim, da od tam nič ne pogrešam, razen soigralcev. Kar se tiče hrane, imamo Slovenci zelo dobro hrano. Je pa tudi v Italiji hrana zelo dobra in ko sem doma, mogoče kdaj pogrešam kakšno dobro 'pašto', ker v Italiji pripravljajo zares odlične. Drugače pa ni nič takega, kar bi pogrešal in lahko izpostavil. Je bilo zelo lepo igrati doma.«

V svoji karieri ste prepotovali veliko sveta. Obisk katere države bi priporočili in za kaj si je v njej zares treba vzeti čas?

Jani: »V svoji karieri sem veliko prepotoval, a nisem veliko videl. Sem bil v drugih državah, a ni bilo veliko časa, da bi šli kaj naokoli in si pogledali, saj smo športniki zelo zasedeni. Prosti čas, ki ga imaš, največkrat porabiš za regeneracijo oz. počitek. So pa bili tudi dnevi, ko smo imeli prosto in smo si šli kaj pogledat. Mogoče mi je bila še najbolj všeč Avstralija in bi priporočil njen obisk.«

Po čem mislite, da so si vas zapomnili v tujini in po čem bi si sami želeli, da bi se vas spominjali?

Jani: »Mogoče me v ekipi pogrešajo, ker sem dober prijatelj, znam z vsemi zelo dobro delovati, nisem problematičen, se znam s soigralci pozabavati tako pred kot po treningu. Sem zabaven, lahko rečem tudi, da sem iskren. Po čem pa si me soigralci dejansko zapomnijo, težko rečem, bi morali vprašati njih.«

Čeprav ste trenutno primorani igrati pred praznimi tribunami in ne morete občutiti pravega ozračja na klubskih tekmah, so vam trenutki, ko so bili navijači vaš sedmi igralec, zagotovo ostali v spominu. Poleg slovenskih, so vas še kje navijači zares pozitivno presenetili?

Jani: »Glede navijačev bi lahko izpostavil Modeno, ki ima zelo dobre navijače in tam je zelo lepo igrati. Čeprav, tu v Italiji je odbojka zelo priljubljena in na večini tekem so dvorane polne.«

Novo leto se je ravno dobro začelo in želje za leto 2021 so še vedno zelo aktualne. Kaj si v prihajajočem letu želi 28-letnik? »Na klubski ravni upam, da bomo do konca sezone odigrali čim več dobrih tekem, ker znamo dobro igrati, kar smo to sezono že pokazali. Imeli smo nekaj slabih tekem, a v 70-ostotkih smo igrali zelo všečno odbojko, lepo za oko, čeprav smo izgubili. Kar se tiče zasebnega življenja, upam, da bom dobil še enega otroka in da bo zdrav. Glede reprezentance pa upam, da bomo čim bolje igrali in se uvrstili na zaključni turnir šestih reprezentanc ali kar koli že bo v ligi narodov v letošnji sezoni,« je povedal Kovačič.

Še vedno živimo v negotovih časih, zato je včasih težko najti motivacijo, a prosti igralec italijanske Consar Ravenne s tem trenutno nima težav: »Z motivacijo sem imel v svoji karieri že zelo veliko težav. Predvsem je zelo težko najti motivacijo, če igraš na mestu libera. Trenutno pa lahko rečem, da sem zelo motiviran, da postanem še boljši. Nekateri pravijo, da sem eden izmed najboljših liberov, a mislim, da lahko igram še bolje in pokažem še boljše igre in to me motivira. Vem, da lahko in da zmorem. Velikokrat me ta motivacija žene naprej, da na treningih dajem vse od sebe.«

»Ena glavnih stvari motivacije je, da vsak dan prideš na trening z zavestjo, da ga boš dobro izvedel in da dal vse od sebe. Tudi, če si utrujen ali kaj drugega in veš, da ne boš mogel trenirati na ravni, na kateri si zmožen trenirati, moraš vseeno dati vseh sto odstotkov. Postaviti si moraš visoke cilje in jim slediti in tudi, če ti kdaj ne uspe, moraš še naprej vztrajati,« pa vsem svetuje Primorec.