Avtor: Matevž Ambrožič
Kako se s situacijo soočajo člani OK Triglav Kranj, smo povprašali trenerja prve moške članske ekipe, Saša Ropa.
Prvenstvo se je končalo predčasno, končnica ni bila odigrana. Bi bilo končno stanje drugačno, če bi končnico odigrali do konca?
Odgovora na to, kako bi se končalo prvenstvo na žalost ne bomo dobili, je pa dejstvo, da smo bili vsi športniki, tudi globalno gledano, nad situacijo presenečeni in šokirani in najbrž ni zdravega okolja oziroma kluba, ki bi odločitev države in ostalih inštitucij v športnem smislu obžaloval. Ker vseeno smo se v momentu vsi zbali za zdravje vseh nas. Končali smo na 7. mestu, kar zagotovo ni zadovoljivo, vsekakor smo od sezone pričakovali mnogo več, vsaj jaz osebno. V nekem obdobju, ko smo nizali zmage, smo tudi igrali dobro odbojko. “Izvirni greh” je bil slab začetek in pa dve “podaljšani” tekmi s Šoštanjem, ki res ni imel konkurenčne ekipe. V pokalu smo z uvrstitvijo na zaključni turnir najboljše četverice cilje izpolnili, res pa je, da tudi v polfinalu nismo igrali kot znamo. Ekipa je bila letos sposobna mnogo več, kot je končni rezultat v ligi in tudi v potencialnem 1/4 finalu bi imeli svoje možnosti, ampak tega nikoli ne bomo vedeli.
Že pred nekaj tedni so zaradi pandemije klubi prenehali s klasičnim delovanjem. Lahko v stanju karantene obstaja odbojkarski klub? Kako se je s stanjem spoprijel OK Triglav?
Klasično delovanje kluba se je postavilo v nek stand-by položaj, ki ga nihče ni predvidel. Kar naenkrat so športniki, trenerji ostali doma in to pred ključnimi tedni sezone, za katere se dela in gradi 80% predhodne sezone. Igralcem ni lahko, meni je lažje, ker z družino preživljam veliko kvalitetnega časa, trenutno je na voljo tudi ogromno gradiva za “študij” odbojke na daljavo. Mnogi trenerji po svetu so začeli deliti informacije, metodike dela itd. Torej meni ni dolgčas in lahko rečem, da mi je ta čas celo prišel prav po šestih letih treniranja brez odmora! Imam tudi srečo, da sem odraščal in delal z nekaterimi trenerji, ki so med najboljšimi na svetu. Med drugim smo tedensko v stiku z upravo, delajo se strategije in projekti za naprej.
Kako so igralci in trenerji lahko odbojkarsko aktivni v izolaciji?
Situacija je dokaj čudna, sploh s stališča igralcev. Njihove aktivnosti so se na “silo” prekinile in to ni lahko. Gre tudi za motivacijski moment, fantje stopnjujejo formo, svoje življenjske obveznosti prilagajajo cilju, to je končnica. Tam se vidi, kdo je kje in to jim je bilo vzeto. Mnogim se lahko zgodi tudi kak psihološki padec. Na srečo imamo dovolj sodobne tehnologije in fantje so dobili zelo konkretne programe za delo od doma. Sedaj je čas za vse sanacije poškodb, igralci so prosti že skoraj mesec dni. Počasi tudi znotraj doma stopnjujejo treninge in v trenutku, ko se vrnemo na teren, bodo vsaj delno pripravljeni.
Prihodnost in pot naprej iz pandemije je trenutno še nejasna, pa vendar, kakšni so načrti? V tem času bi klubi in igralci verjetno že začeli razmišljati o prihodnji sezoni?
Absolutno razmišljamo o prihodnji sezoni, v bistvu smo začeli razmišljati o njej že štiri dni po razglasitvi epidemije, ko je bilo znano, da je liga zaključena. V klubu smo prišli do momenta, ko smo se morali vprašati, kako naprej? Vemo, da se v Kranju veliko dela s produkcijo igralcev, dela se z mladimi, tudi naši trenerji s podmladkom delajo dobro. V smislu članske ekipe smo imeli pripravljena dva scenarija. Eden je bil korak nazaj in drastična pomladitev, drugi pa poskusiti narediti korak naprej. Uprava se je odločila za drugi scenarij, tako da bomo nadaljevali s podobno strategijo kot do sedaj, poskušali bom biti še uspešnejši, tako v tekmovalnem, kot strateškem vidiku. V tekmovalnem smislu želimo zadržati jedro ekipe. Vemo že sedaj, da trije igralci odhajajo v najboljše klube v Sloveniji, vemo pa tudi, da pride par mladih perspektivnih novih igralcev, katerim želimo omogočiti razvoj. V kolikor nam uspe narediti ekipo po naših načrtih, bodo cilji ostali visoki, torej želimo biti v zgornji polovici državnega prvenstva, če bo le možno, je cilj medalja..
Pri strateškem delu pričakujemo tudi pomoč okolja. Imamo cilj postati nacionalni ali vsaj regijski panožni center s svojo lastno dvorano s tarafleksom. Imamo celo investitorja, tako da v bistvu čakamo na pravno-formalne postopke. V Kranju so optimalni pogoji za kaj takega, imamo namreč dobre srednješolske programe, v katerih so športniki dobrodošli. Delamo na tem, da postanemo zanimivi tudi za sponzorje, lotili smo se sponzorskega projekta K20, o katerem bo znano več v prihodnjih tednih.
Situacija, ki se odvija, trenutno kaže vsem, kako so “bila” naša življenja vpeta v svet športa in mnogi najbrž niso znali ceniti tega. Vse preveč stvari nam je bilo samoumevnih, pa vendarle niso!